Intervju je bil objavljen v reviji Marketing magazin, julij-avgust 2021.

Simona Kruhar Gaberšček
Foto: Črt Piksi, Boštjan Jamšek

Jaka Lenardič je ustanovitelj spletne agencije ENKI, ki v zadnjih letih odkriva nove dimenzije (poslovnega) življenja. Želi si namreč pomagati ustvarjati blagovne znamke z višjo ravnjo zavesti, ki bodo vsaka na svoj način pripomogle k večji blaginji ljudi na planetu. Opaža, da se zavest ljudi po vsem svetu že spreminja, zato je po njegovem mnenju zdaj pravi čas, da tudi oglaševanje stopi na pot preobrazbe.

Jaka Lenardič (1978) je svojo podjetniško pot začel pisati že kot maturant, ko je v soavtorstvu pripravil priročnik za maturo, projekt pa je prerasel v multimedijsko izobraževanje. Leta 2007 je v obliki, kot je danes, tudi uradno zaživela spletna agencija ENKI, v kateri so se sprva v največji meri posvečali snovanju spletnih strani – in bili zanje tudi izdatno nagrajeni –, zadnja leta pa je med njihovimi referencami vse več celostnih marketinških projektov. Toda to ni bil edini povod za naš osrednji pogovor z izjemno načitanim sogovornikom, ki ga vedno bolj priteguje zavestno ustvarjanje blagovnih znamk. Ker gre za v Sloveniji še precej neznano področje, smo prav temu namenili največjo pozornost. Kot pravi Lenardič, smo oglaševalci novodobni magi, ki vplivamo na podzavest ljudi, s tem pa gradimo tudi lastno karmo. In zdaj, ko se zavest ljudi po vsem svetu povečuje, je napočil čas, da se blagovne znamke znebijo spon preteklosti oziroma globoko zakoreninjenih vzorcev, ki jih hromijo. Vsaka blagovna znamka se lahko preobrazi, da bo delovala bolj zavestno. Pogovarjali smo se torej o tem, zakaj svet potrebuje zavestne blagovne znamke, kako jih sploh ustvarjati in kako je drugačen način razmišljanja spremenil delovanje agencije ENKI. Srečali smo se v prostorih agencije v ljubljanskem Tehnološkem parku, ki jo preveva posebna energija – pa ne samo zaradi razigrane ekipe, ki že na prvi pogled daje vtis, da se resnično dobro počutijo v medsebojni družbi, temveč tudi zaradi na stenah izobešenih simbolov. Pred nekaj časa so namreč spremenili celostno grafično podobo in jo naslonili na sedem kanaliziranih simbolov, ki vsak na svoj način podpirajo ustvarjalnost, posameznika, projekt, predmet ali prostor. Mejno? Okultno? Nadnaravno? Ne, odgovarja sogovornik, gre za povsem znanstveno utemeljena dognanja, ki se jih poslužuje vse več podjetij po svetu, pa tudi v Sloveniji. 

Že šestkrat ste na tekmovanju Netko osvojili naziv spletne agencije leta. Kaj vas po vašem mnenju uvršča med najboljše v Sloveniji? 

To bi bolje odgovorili tisti, ki ocenjujejo naše delo in nam dodelijo nagrade. Če me že vprašate, pa je to posledica pravega poslanstva, strategije in vrednot, izjemno povezane kompetentne ekipe, strasti do malih detajlov, s katerimi se drugi ne ukvarjajo, in nenehne težnje po premikanju meja.

Na svoji spletni strani omenjate, da ste doslej dobili že več kot 100 mednarodnih in domačih nagrad. Vam te veliko pomenijo, glede na to, da pogosto sodelujete na tekmovanjih v digitalnem komuniciranju?
Ko dobiš prvo nagrado, ego kar razganja od veselja. Potem se počasi navadi in dovoli, da nagrade sprejemaš tudi z drugih zornih kotov. Zame osebno so, še posebno tuje, kjer so kriteriji strožji, neodvisna ocena strokovnjakov za kompetence ENKIpe. Dokler prejemamo nagrade, je to dodatna potrditev, da ustvarjamo dobre zgodbe. Nagrade ne nazadnje podpirajo tudi ustvarjalni proces, saj dvigujejo stopnjo zaupanja in poguma znotraj ekipe in v odnosu s partnerji.

Kako se je sicer začela vaša zgodba z ENKI-jem? Ste si že »od nekdaj« želeli ustvarjati v spletnem okolju?

Ravno nasprotno – svet računalništva me je sprva odbijal. Začelo pa se je tako, da sem kot maturant v soavtorstvu pripravil priročnik za maturo, ki se je do danes prodal v preko 50.000 izvodih, to pa me je v času magistrstkega študija vodilo v bolj resen poslovni model multimedijskega izobraževanja, ki je na koncu vodil v zgodbo ENKI-ja. 

Začeli smo precej inovativno, poleg omenjenega smo – še pred resnim uspehom Second Lifea– razvili prvi navidezni svet v državi, virtualno Ljubljano. Nato smo postavili prvo spletno lekarno, pozneje platformo za samostojni razvoj spletnih strani in še kaj, a me je življenje naučilo, da Slovenija – takrat tujina še ni bila tako na dosegu rok, kot je danes – nima kritične mase za disruptivne modele, zato smo se usmerili na bolj tržno zanimiva področja in vanje vnašali inovativne dodatke.

Če se prav spomnim, je ime ENKI povezano z nekim božanstvom. Kakšna je povezava vaše agencije z mitologijo?

Enki je babilonsko-sumerski bog modrosti, kreativnosti, obrtništva in vode. Legenda pravi, da so prišla približno 445000 let nazaj bitja z vesolja na Zemljo iskat zlato, da bi z njim zaščitila svoj planet. Potrebovali so delovno silo, zato so z genetskim inženiringom ustvarili človeka. Bogovom pa ni bilo po volji, da se je človek prehitro množil, motil ga je hrup, ki ga je povzročal, in tako naprej. Med bogovi sta bila brata, prvi, ki je hotel uničiti človeštvo, drugi, Enki, pa je bil tisti, ki je človeka posvaril in mu dal inteligenco, zaradi katere danes nismo na stopnji živali. Bil je tisti, ki je ljudem dal formulo, kako preživeti, s čimer se je uprl svoji družini, a je rešil človeštvo. Njegovo poslanstvo danes prepoznavamo v vlogi podpornika zavestnega človeštva, saj je jasno, da potrebuje človek višjo zavest za sobivanje s planetom.

Ime za agencijo mi je nekako samo prišlo na pot; pravzaprav se mi zdi, da so se mi vse velike stvari v življenju zgodile na ta način. Temu vprašanju se v preteklosti nisem veliko posvečal, zadnje čase pa intenzivno raziskujem zavestno ustvarjanje in ugotavljam, kako je vse povezano.

Kako pa ste opredelili svoje poslanstvo?

Naše poslanstvo do leta 2020 je bilo dvigovanje ravni spletnega komuniciranja, zato so v nas partnerja prepoznali večinoma tisti, ki imajo vrednoto premikanja mej. Tukaj velja omeniti našo filozofijo – v nekem trenutku se je bilo potrebno odločiti, kako velika ekipa bomo. Slišal sem, ko so mi bolj izkušeni pojasnjevali razliko med ekipo do in nad 12 ljudi, ekipo, ki deluje kot družina, in organiziranim sistemom, razliko med butikom in veleblagovnico. 

Čutil sem, da želimo ustvarjati s srcem, v harmoniji, kar pomeni, da potrebujemo ustrezno okolje s pravimi sodelavci in partnerji. Takrat sem se odločil, da poslovni model iz učbenikov, ki zahteva neskončno rast, obrnemo in umetno ohranjamo manjšo, nadpovprečno kompetentno ekipo. Posledica tega je, da imamo ves čas presežek projektov, zato lahko izbiramo prave partnerje in nismo v boju za vsako poslovno priložnost – sodelujemo namreč v partnerskih odnosih, medtem ko se pozicijam naročnik-izvajalec izogibamo. Zaradi navedenega tudi zavračamo natečaje, ki se nam zdijo v marsičem sporni, še posebno na način, ki je v uveljavi v Sloveniji. 

Hvaležen sem, da zadnjih deset let uživamo privilegij izbiranja idealnih strank. Butični pristop pa nas je pripeljal do nadpovprečnih rezultatov tako na kreativnem kot tudi finančnem področju.

Spletne strani, ki jih ustvarjate za svoje naročnike, nosijo vaš prepoznavni pečat. Kdor namreč spremlja slovensko spletno prizorišče, bo namreč že na prvi pogled vedel, da je določeno spletno mesto delo vaših rok. Je to namenoma? Ali pa si naročniki pogosto zaželijo »takšno spletno stran bi imel, kot jo ima ta in ta«? 

Me veseli, če je tako – jaz tega niti ne opazim, saj vsak projekt podpira svoja strategija. Opažam pa, da smo zelo prepoznavni po spletnih straneh, čeprav je to le polovica našega ustvarjanja. Zato se pogosto zgodi, da nekdo pri nas naroči spletno stran, ustvarimo pa nov poslovni model. Vsaka pot je dobra, če je rezultat pravi. 

Kakšne pa so sicer trenutne smernice oziroma trendi na področju oblikovanja spletnih mest? Vsa naj bi sicer sledila načelom čim boljše uporabniške izkušnje, toda kaj to dejansko pomeni? 

Bistvo je, da uporabnik do vsega dostopa povsem enostavno, blagovna znamka pa ga vplete v svojo zgodbo. Če je prvo standard, je drugo prostor ustvarjanja.

Katere storitve poleg zasnove in izvedbe spletnih mest zdaj še ponujate svojim naročnikom?

Osnova so zavestne komunikacijske strategije in poslovni modeli, na slednje pa pripenjamo izvedbo, ki sega od celostne digitalne produkcije – sem sodijo uporabniška izkušnja, uporabniški vmesniki, razvoj platform, družbena omrežja, marketinška avtomatizacija, oglasno ciljanje, 3D, virtualna resničnost in drugo –, grafičnega oblikovanja logotipov, celostnih podob in promocijskih gradiv, videa, torej televizijskih spotov, filmov za YouTube in podobno, ustvarjanja vsebin do občasne organizacije dogodkov. 

Bi lahko izpostavili nekaj konkretnih projektov, ki ste jih v zadnjem času ustvarili za svoje naročnike? 

V prvi vrsti lahko izpostavim zelo uspešno prenovo uporabniške izkušnje igralne platforme Loterije Slovenije. Po eni strani smo zgradili platformo za vse igre na srečo pod njenim okriljem, po drugi pa smo jo združili z njihovo korporativno spletno stranjo. Od prenove se jim je promet občutno povečal; imeli so največji prirast novih registriranih uporabnikov v svoji zgodovini. 

Zasnovali smo tudi digitalni nastop Mladinska-knjiga.si, kjer smo se srečali s podobnim izzivom, torej spraviti pod skupni imenovalec več različnih obstoječih spletnih mest, sočasno pa platformo povezati s spletno trgovino. Tudi tu je prišlo do občutnega prirasta obiska spletne strani. Značilnost teh platform je izjemna kompleksnost, podobno spletni nastop Filozofske fakultete, največje članice Univerze v Ljubljani, ker smo na enem mestu povezali kar 21 oddelkov. Naša vloga je bila strateško preplesti vse potrebno, da uporabniku pričaramo izjemno uporabniško izkušnjo, ki pa jo sedaj spremljamo in nadgrajujemo.

V zadnjem času smo pripravili tudi celostno oglaševalsko akcijo za Natureto, saj smo njihova hišna agencija in skrbimo za vse njihove kreativne oglaševalske aktivnosti. Poskrbeli smo tudi za celostni nastop Goolets na področju prestižnega jahtingapri njih smo ravno zaključili mednarodno akcijo z znanimi Ameriškimi vplivneži,, izvedli oglaševalski akciji za Spar in Hervis, upravljali družbena omrežja za  blagovnih znamk Atlantic Grupe, kot sta Rama, Becel, Upfield in Corny, ter zasnovali in izvedli aktivnosti v sklopu fundacije Login5, če izberem le nekaj večjih projektov.

Lotevate se torej tudi celovitejših marketinških projektov in ne samo strogo spletnih, čeprav vaše korenine izvirajo iz digitalnega sveta. Se tovrstni projekti porajajo na željo naročnika ali pa si vi sami želite poseči na širše marketinško področje?

Res je, mnogi nas še vedno vidijo zgolj kot digitalno agencijo, a večkrat poskrbimo za celotno marketinško izvedbo in strategijo. Pozna pa se naš digitalni DNA, ki si želi tudi v tradicionalnih medijih pasivnega gledalca spremeniti v aktivnega soustvarjalca blagovne znamke.

Med vašimi naročniki so tudi številna javna podjetja. Ali pogosto sodelujete na javnih razpisih? 

Soustvarjamo z nekaj javnimi podjetji, a se delež teh v portfelju zadnja leta znižuje. Razpisov se izogibamo, razen v primerih, ko zaradi zahtevnosti ciljev prepoznamo priložnost in so ustrezno vrednoteni tudi skozi reference.

Že prej ste omenili, da se vam izvedba natečajev v Sloveniji zdi v marsičem sporna. Zakaj?

Pri tem je treba ločiti med natečaji, ki jih razpišejo javne institucije v skladu z zakonodajo, če je pri teh edino merilo najnižja cena, ne sodelujemo, se jih pa udeležimo, kadar imajo ustrezen ponder reference, in pa kreativnimi natečaji, pitchi. Že pred leti smo se odločili, da na pitchih ne bomo sodelovali. Gre za preprosto matematiko, na katero gledam z dveh zornih kotov. Prvič, verjamem, da agencija ne more prinesti najboljše rešitve, če koncepta ne razvije v sodelovanju s partnerjem. Na začetku, ko smo se pitchev še udeleževali, se nam je velikokrat zgodilo, da je bil partner zadovoljen z našo, sicer morda bolj drzno rešitvijo, a nas je zavrnil, češ da bodo raje šli po varnejši poti. Mi pa smo vedno želeli vsaj malce premikati meje – premikanje meja je tudi med našimi glavnimi vrednotami –, ker smo si v praksi dokazali, da se lahko na ta način dosežejo boljši rezultati. In drugič, ne zdi se nam odgovorno do naših obstoječih partnerjev, če se velik del ekipe ukvarja z natečajem, ne pa s podporo njihovim potrebam.

Menim tudi, da bi moralo biti sodelovanje na pitchu, če ste med vabljenimi agencijami, vsaj deloma poplačano, tudi zato, da naročnik skrbneje pripravi brief, je na voljo za dodatna vprašanja in da ne nazadnje tudi bolje razmisli, koga bi sploh povabil. To, da nekdo na pitch povabi več kot tri agencije, je preveč in odveč, in je v Sloveniji praksa izključno, ker deluje brez obveznosti in plačil. Če bi nekdo preračunal, koliko časa je investiralo toliko ekip, da je nekdo (če sploh) izbral eno rešitev, kakšni so oportunitetni stroški, bi se verjetno zgrozili. V tujini je povsem običajno, da ti za sodelovanje na kreativnem natečaju pripada določeno nadomestilo. Če bi v Sloveniji dosegli, da bi agencije dobile vsaj majhen delček od tega, bi bil to že velik dosežek v zavesti tistih, ki natečaj izvedejo, ne nazadnje bi dolgoročno tako pripomogli tudi k večji kreativnosti. 

Pravite, da nočete tekmovati na podlagi cene. Veljate za dražjo agencijo? Kako se želite pozicionirati, kar zadeva cene vaših storitev?

Marsikateri od naših novih partnerjev nam reče, da so sprva mislili, da smo dražji, čeprav kmalu ugotovijo, da nismo. Naj pojasnim na preprostem primeru zasnove spletne plaftorme, kjerločimo strateško in izvedbeno fazo. Naš fokus je prva, v njo vložimo 100-200 ur senior kadra, posledično ne moremo in ne želimo konkurirati z nekom, ki odkupi že narejeno zasnovo in jo predela za druge potrebe, to pa pomeni, da strateško delo minimira na nekaj ur z vsemi dolgoročnimi posledicami za znamko. Zato smo pravi partner tistim, ki želijo lastnim potrebam prilagojeno edinstveno uporabniško izkušnjo na najvišjem mednarodnem nivoju ali pa tistim, ki imajo tako zapleten sistem, da potrebujejo izkušeno ekipo, ki ga predrugači in poenostavi v dobro uporabnika. V tem pogledu so nam zanimivi partnerji, ki investicije vrednotijo skozi dodano vrednost in ne strošek. Če velikemu podjetju pomagamo do 40 % višje prodaje, kar je povsem realni primer, je verjetno irelavantno, ali je investiral tisočaka več ali manj.

Kako sicer najpogosteje pridete do novih naročnikov?

Če sem odkrit, se te večinoma kar pojavijo. Veliko jih spremlja naše delo, nekateri dobijo priporočila, za nekatere dobimo idejo, ki jo predstavimo, so pa tudi taki, ki nas želijo, ker smo večkrat zavrnili njihov pitch. Izbiramo pa idealne stranke, kar pomeni, da nas povezujejo tudi vrednote oziroma nam je projekt v izziv. 

Kakšna je vaša idealna stranka? Kdaj pride do tiste kemije, ki si je želijo prav vsi, tako agencije kot tudi naročniki?

Pravo kemijo zelo hitro začutiš. Že na prvem sestanku vidiš, kako gladko je potekal pogovor. Znano je, da v naša življenja privabljamo judi, ki nosijo podobno vibracijo kot mi sami. Če torej ozavestiš, kdo je tvoja idealna stranka in si zvest svojim vrednotam, take tudi pridejo. Da ne gradimo pričakovanj po prvem vtisu, pa nudimo tudi garancijo za naše delo, s čimer želimo preveriti sodelovanje tudi v praksi. Če steče, gremo naprej, če se zaplete, je bolje za obe strani, da ga prekinemo, ko smo na začetku. To ne pomeni, da je s kom kaj narobe, pač pa, da spoštuješ drugo stran in si pustiš svobodo, če vidiš, da je zaupanje na trhlih temeljih. Se nam je pa to v vseh letih zgodilo le nekajkrat. Sicer pa se najbolje ujamemo s strankami, ki se poistovetijo z našimi petimi vrednotami.

Večkrat omenjate pomen vrednot. Na katere prisegate kot podjetnik?

Vrednote smo postavili kot ekipa, saj je ključno, da so naše, ne direktorjeve. So pa te vrednote tudi moje osebne, sicer bi težko ustvarjal v tej ekipi. Naj jih naštejem: »smo srčni«, »smo strastni«, »ustvarjamo, skupaj«, »vse je priložnost« in »premikamo meje«. Pri tem naj omenim, da te vrednote združujejo izjemne posameznike, ki niso zgolj kompetentni, temveč srčni ljudje v pravem pomenu. Smo izjemno povezana skupina, v kateri se osebno počutim odlično. 

V teh časih se ne moreva izogniti pogovoru o vplivih epidemije covida-19 na vaše poslovanje. Spletne aktivnosti v tem času sicer niso utrpele večje škode, ravno nasprotno. Kako je vse to odsevalo pri vašem delu z naročniki? Ste v tem času doživeli še večje povpraševanje po vaših storitvah?

Tovrstne situacije vidim kot priložnosti za spremembe, te pa vedno vodijo v boljši jutri. Tako smo covid-19 sprejeli tudi v ENKI-ju in v tem času predrugačili številne poglede, predvsem pa smo ta čas izkoristili za čiščenje portfelja partnerjev, da nadaljujemo s tistimi, s katerimi delimo skupne vizije. Bolj kot covid-19 nas je v letu 2020 zadela kadrovska podhranjenost, a tudi to smo rešili. Kot posledica tega bo leto 2021 za nas izjemno uspešno.

Zakaj kadrovska podhranjenost? Katerih kadrov vam je primanjkovalo?

Iskali smo zares odlične programerje, ki jih v Sloveniji že tako ali tako močno primanjkuje, pa je trajalo dlje kot smo pričakovali. Poskusili smo tudi z outsourcanjem iz tujine, a standard ni dosegal želenega. Posledično nekaj časa nismo sprejemali novih projektov. A smo sprejeli lekcijo in sestavili izjemno ekipo, zaradi situacije pa smo še dodatno nadgradili ustvarjalne procese, zato danes lahko trgu ponudimo več. . 

Verjetno ste se tudi delu na daljavo prilagodili brez večjih težav. Pred katere največje izzive pa vas je kljub temu postavila ta nenadna sprememba, ki nas je prisilila v sprijaznjenje z novo resničnostjo?

Skoraj celotno epidemijo smo, brez resnih ovir, ustvarjali na ločenih lokacijah. Sodelavka Nika nam je postavila vsa potrebna orodja, da je vse teklo in organizirala druženja, ki so bila najboljši približek tistim v živo. Tako smo se povezali še na drugačen način in dvignili stopnjo zaupanja. Sprejeli pa smo tudi druge uvide – če smo imeli včasih zadržek, da bi med delovnim časom pohajkovali po gozdu, so danes »sestanki« v naravi praksa. Bolje smo se spoznali, posledično pa se danes bolje čutimo in lažje prilagajamo preferencam posameznika. 

Koliko pa je v Sloveniji še prostora za prodor spletnih agencij, kot ste sami? Zdi se namreč, da se z razcvetom posameznega družbenega omrežja vsak dan porajajo novi specialisti zanj, ki pa kmalu spoznajo, da zgolj od tega ne morejo preživeti, zato začnejo ponujati vse več digitalnih storitev.

Vedno je, verjamem, da tudi vedno bo prostor za posameznike, ki imajo pravo namero in dovolj strasti, da jo izpolnijo. V teh časih, ko so spremembe vsakdanjik, pa je tega prostora še toliko več. Več posameznikov pa pomeni tudi več zdrave selekcije.

Priložnost pa vidim v združevanju. Kot omenjate, specialist za eno področje (pre)hitro postane specialist za več področij, to pa ni vedno odgovorno do blagovne znamke, ki jo podpira. Zgodi se tudi, da zaradi širine zanemari področje, kjer je bil prvotno boljši od drugih, zato izgubi zalet na pravem valu. Postavljanje lastne agencije, še posebno do faze, ko ji zaupajo resne blagovne znamke, terja tudi čas, lahko veliko časa, živimo pa v svetu, kjer je čas za večino omejena dobrina. Zato si želim, da bi Slovenci presegli potrebo po obdelovanju svojega vrtička in v združevanju prepoznali prednosti. V ENKI smo vedno veseli specialistov z inovativnimi pogledi, saj se zavedamo, da bomo v sinergiji lahko podprli veliko večje projekte.

Posvetiva se še vašemu pogledu na slovenski trg digitalnega komuniciranja. Kako razvit se vam zdi v primerjavi z zahodnejšimi trgi? Ali menite, da na njem nastajajo dovolj kreativne digitalne rešitve, da se lahko merijo s tistimi na svetovni ali vsaj na evropski ravni?

Slovenci pogosto dosegamo izjemne ravni ustvarjanja, a žal nosimo v sebi vzorec manjvrednosti, zato to pogosto spregledamo. Ko sem si ogledoval agencije v New Yorku, se mi je nasmejalo, ko sem ugotovil, kaj vse dosežemo z nekaj odstotki njihovega proračuna. Ko se na primer v ENKI primerjamo na mednarodnih natečajih, stojimo ob boku najboljšim svetovnim produkcijskim hišam, pa vseeno uspemo, čeprav so pri nas omejitve, predvsem proračuna, na povsem drugi stopnji. Smo izjemno ustvarjalen narod, ki bo, ko bomo predelali vzorec majhnosti, v svetu marsikaj spremenil.

Toda ta majhnost je tako zasidrana v nas, da se vedno postavimo v obrambni položaj, ko smo soočeni z nečim »večjim od nas«. To nas že v izhodišču zavre, da ne stremimo višje. Kako bi rešili ta gordijski vozel?

Verjamem, da je to mogoče na vsaj dva načina – na kolektivni in osebni ravni. 

Za prvo to pomeni, da kot narod potrebujemo pravo vizijo. Vprašajte se, kaj je vizija naše države, kje je svetilnik, ki nas vodi v pravo smer. Vsem nam je jasno, da podjetje brez vizije, ki jo poznajo vsi zaposleni, težko dosega nadpovprečne rezultate. Zakaj bi bilo drugače z državo? Slovenija ima izjemni potencial, predvsem na področju inovativnosti.

Drugo pa so korenski vzorci, omenjala sva majvrednosti, jaz z njim povežem še nevoščljivost, ki se jim lahko posveti vsak od nas individualno in poskrbi, da se očisti teh ovir in jih predvsem ne prenaša na potomce. To slednje je velika odgovornost vseh staršev. Zakaj je to pomembno, če se osredotočiva na poslovno okolje? Če sodelavca ali pa direktorja zaradi teh vzorcev pozavestno obsojamo, ker ima npr. več blagostanja (se tem ni mišljen denar), lahko zavestno sicer sodelujemo in navzven zgleda vse odlično, a istočasno proces nezavedno blokiramo. Istočasno potiskamo vozilo naprej in nazaj. K sreči se vse to lahko odpravi, ko si nastaviš ogledalo in poiščeš vzrok v sebi. Verjamem v modrost, da me nobena situacija ne zmoti, ker mi škodi nekdo drug – ta oseba me zgolj opozori na nekaj, kar me moti v sebi.

Po najnovejših podatkih IAB Slovenija je slovenski trg digitalnega oglaševanja vreden 61,3 milijona evrov. Se vam zdi to veliko ali malo glede na velikost oz. majhnost trga? Ali menite, da ima še večji potencial za rast ali pa smo že dosegli stopnjo, po kateri bo naraščal počasneje? 

Bom odgovoril posredno. Verjamem, da se bo oglaševalski proračun v prihodnjih letih globalno povečeval, saj bodo blagovne znamke prisiljene ohranjati obstoječe stanje, kar pogosto pomeni tudi stanje iluzij. Digitalno oglaševanje ima v tem pogledu precej velik manipulativni potencial, zato pričakujem rast. Ko bodo prevladale zavestne zgodbe, pa bodo te potrebe manjše. 

V agenciji ENKI dela tudi vaša žena Tjaša, ki je bila zelo aktivna pri spletnem portalu Zaobljuba.si, zdaj pa ji predajate tudi čedalje več vodstvenih obveznosti. Kako se dopolnjujeta pri vajinem delu; kako imata porazdeljene naloge? 

Tjaša se je leta 2012 lotila projekta Zaobljuba.si, ki je v dveh letih postal vodilna tržnica v panogi, zaradi inovativnosti poslovnega modela pa je prejel skoraj vse možne nagrade v Sloveniji in bil celo nominiran za najpodjetniško idejo. Skozi leta sva spoznala, da se tudi poslovno izjemno dopolnjujeva, zato je bolj intenzivno podprla vizijo ENKI-ja in prinesla poglede, ki nam zadnja leta odpirajo nova vrata. Od nje se veliko učim. Moja vloga v ENKI-ju je tako vse bolj strateška in vse manj operativna, kar mi daje čas za razvoj novih idej in poglabljanje vase. 

Kako pa, glede na to, da imata družino, usklajujeta poklicno in zasebno življenje? Ali večkrat nosite delo domov in se tudi v prostem času pogosto pogovarjata o službenih projektih? 

Če bi me to vprašali pred petnajstimi leti, bi zagovarjal, da morata biti partnerja poslovno ločena. A življenje vedno uči in te vodi do boljšega, če se mu prepustiš. Ne nazadnje sva se s Tjašo spoznala pred desetimi leti v New Yorku, ko smo se v organizaciji študentske sekcije Društva za marketing Slovenije podali na obisk nekaj oglaševalskih agencij. 

Ko sem iskal odgovor na vprašanje, ali se s Tjašo poslovno preplesti ali ne, so mi naproti stali pari z izjemnimi poslovnimi rezultati in predali modrost, da partnerja ustvarita novo življenje, kar je največja stvaritev na Zemlji, mi pa se sprašujemo, ali je dobro, da soustvarjata poslovne projekte. Danes tako spoznavava prednosti prepletanja žensko-moškega principa tudi na poslovnem področju – raziskujeva, kako lahko eden drugega najbolje podpreva in priznam, da so premiki res veliki.

Hvaležen sem, da naju je življenje povezalo, midva pa sva se prepustila skupnemu ustvarjanju tudi v poslovnem delu. Ker je ENKI najin tretji otrok, podjetniški duh pa stanje duha, ga z radostjo ujčkava tudi v prostem času. 

Oba vaju očitno poganja podjetniški duh. Kdo je za vas uspešen podjetnik? Kakšne lastnosti mora imeti? 

Vsak ima svojo filozofijo, zato bom govoril o svoji izkušnji. Včasih sem verjel v ciljno podjetniško zgodbo, zadnje čase pa jo opuščam. Vajen sem bil postaviti cilje in jim slediti; če sem naletel na oviro, sem stisnil zobe in jo obšel. Potem sem ozavestil, da na ta način spregledam priložnosti, ki so na stranpoteh, predvsem pa pot zahteva več energije, kot je potrebno. Čeprav sem odločitve vedno presojal z vidika dobrobiti vseh vpletenih, ozaveščam, da tak način preveč zanemarja občutke tistih, ki so del situacije. Danes se učim prepustiti življenju, da samo pripelje naproti tisto, kar pritegne pozornost. Če teče, je to potrditev, da sem na pravi poti, če se zapleta, se ustavim in počakam, da se pokaže druga smer ali pa predelam podzavestni vzorec, ki me ovira. Tako širim zorni kot, sprejemam nova spoznanja, predvsem pa veliko bolj uživam.

Vse bolj spoznavam tudi pomen prave namere. Če tej dodamo strast, ki je ena od naših vrednot, je uspeh zagotovljen. Zagovarjam zavestno ustvarjanje, kar zame pomeni, da na pravi način odgovarjamo na potrebe časa, prostora in ljudi. 

Večkrat ste omenili zavestno ustvarjanje blagovnih znamk in pred nekaj časa ste tudi začeli s projektom znanstvene podpore razvoju tovrstnih znamk, pod domeno www.intuit.si. Ali nam lahko poveste kaj več o tem?

Blagovne znamke vidim kot entitete, ustvarjene z energijo, ki jo vložimo vanje. Začne ustanovitelj, ki z vizijo in vrednotami pritegne sodelavce in pozneje uporabnike. V tem pogledu vsak vlaga v entiteto blagovne znamke in jo polni z lastno energijo, znamka pa postane skupek teh vibracij.

Že tukaj naletimo na prvo selekcijo, ki odgovori, zakaj nekatere znamke zaživijo, druge pa ne. Kadar se ne vmešamo oglaševalci, uporabniki hitro prepoznajo, ali je namera za njih prava ali ne. Če govorimo o znamkah, ki prvo fazo izpeljejo, pa se odpre vprašanje, kakšno energijo želijo vnašati v življenja uporabnikov. To odpira vprašanje zavestne kreacije s pravo namero. 
Iskal sem način, kako to energijo tudi znanstveno izmeriti in naletel na Kirlianovo tehnologijo in GDV, Gas Discharge Visualization, ki to omogočata. Trenutno smo v fazi, ko lahko izmerimo, kakšno energijo širi znamka. Če želimo to energijo izpopolniti ali predrugačiti, imamo na voljo različna orodja, s katerimi podpremo zavestno ustvarjanje.

Želja je soustvarjati znamke, ki jih potrošniki intuitivno izberejo kot svojo najboljšo izbiro, zaradi energije, s katero jih te na pravi način podprejo. Lepota pri tem je, da postanejo boljša prodaja, večji tržni delež in drugi klasični kazalniki posledica, ne cilj.

Epidemija koronavirusa nas je vse postavila pred zid, a se zdi, da je v marsikom zanetila potrebo po tem, da nekaj spremenijo. Je vaše razmišljanje o zavestnih blagovnih znamk prav tako posledica tega nenavadnega obdobja? 

V takšnih prelomnih trenutnih se poskušam umakniti od kolektivne smeri. Nisem želel, da se postavimo v vrsto tistih, ki razvijajo hitre in ugodne rešitve, na primer za spletno trgovanje, ampak sem se spraševal, kakšne spremembe doživlja družba, kam se premika kolektivna zavest in kaj bomo iskali čez nekaj let, ko bo nova realnost del vsakdanjika. 

Kakor koli obračamo, se zavest ljudi spreminja, še posebno mlajše generacije vstopajo v nove matrike, ki so jim z višjo vibracijo veliko bližje. Ozaveščamo posledice neodgovornega ravnanja zadnjih desetletij in manipulacij, pri katerih oglaševanje igra ključno vlogo. Žal se proti temu prevečkrat odzovemo z jezo, ki zame ni prava pot, saj zgolj dviguje moč tistih, proti katerim se borimo.

V tem pogledu napovedujem vse večji pomen zavestnih blagovnih znamk, takšnih, ki bodo znale na pravi način odgovoriti na potrebe zavestnih ljudi. Tistim, ki so presegli korenske vzorce, bodo nudile ustvarjalni prostor, tistim, ki so ujeti v jezo ali žalost, pa pomagale to energijo transformirati v radost. Ker gre tukaj prvenstveno za vprašanje pravih energij, sem iskal most med okultnim in znanstvenim, da bi temo, ki je danes za določene odločevalce imaginarna, prevedel v njihov jezik.

S tega vidika nam Kirlianova kamera in GDV tehnologija pomagata z znanstveno metodo izmeriti energijo, ki jo v prostor širi blagovna znamka. Lahko se postavimo v vlogo terapevta blagovnih znamk, ki slednjim pomaga, ko izgubijo zagon, da jih usmeri na pravo pot. Merimo lahko, kaj pravzaprav blagovna znamka širi v prostor, z raznimi orodji pa dvigujemo zavest, da je transformacija, če je potrebna, v pravi smeri. 

Naslednja raven, ki se ji prepuščam, pa so kanalizirane energije, ki nosijo izvorno zavest in nas podpirajo na višji ravni. Znamka, ki bo nosila celestialno zavest, bo pravi magnet. V tej smeri smo ustvarili tudi novo celostno grafično podobo ENKI-ja, ki jo podpira sedem kanaliziranih simbolov. 

Vsak od nas pozna ljudi, v družbi katerih se polnimo, in tiste, ki nas izčrpajo. Verjetno se nas večina raje druži s prvimi. Naš cilj je tako ustvarjanje znamk, ki nas polnijo, v družbi katerih se počutimo izpolnjene in čutimo radost.

Kako bi na podlagi tega, kar ste že povedali, poenostavljeno razložili, kaj torej pomeni zavestno znamčenje? 

Zavestna blagovna znamka je zame tista, ki na pravi način odgovarja na resnične potrebe. Bistvo se skriva v besedah »pravi način« in »resnične potrebe«.

Alternativne metode vodenja oziroma poslovanja podjetja, kot je na primer manifestacija, o čemer smo se za MM nedavno pogovarjali z Izo Sio Login, še vedno naletijo na skepticizem ljudi, saj nanje gledajo kot na nekaj okultnega, kar ne sodi v poslovni svet. Tudi vi se jih v določeni meri poslužujete; uporabljate npr. kristale. Kako lahko to pripomore k večji uspešnosti podjetja? 

Od nekdaj ustvarjam po tovrstnih principih, a so mi dolgo govorili, da o tem ni najbolje javno govoriti. Pred tremi leti pa sem zbral pogum in spregovoril, ob tem pa ugotovil, da takšne metode uporablja veliko zelo uspešnih ljudi, predvsem pa so osnova številnih vrhunskih blagovnih znamk. 

Zavestno manifestiranje v tem pogledu se mi zdi ključno. Pri tem manifestiram občutke, trenutno najbolj radost, pot do nje pa prepustim življenju. Dodatna podpora s kristali, aromami, feng šujem in zvokom, je koristna, temelj pa je ozaveščanje podzavestnih vzorcev, ki nas lahko ovirajo pri izpolnjevanju osebnega poslanstva. Na tem področju sva v zadnjem času veliko sodelovala tudi z Izo Sio Login, ki je v moje življenje prinesla številne uvide. Delno so ti povzeti v knjigi Iza in Samorog, ki jo pripročam v branje. 

Nam lahko na preprostem primeru pojasnite, kako je manifestacija videti v vsakodnevnem življenju?

Lahko pojasnim, kako trenutno manifestiram jaz, je pa pomembno, da vsak najde svoj način. Preprosto se postavljam v občutke, ki me polnijo, v katerih uživam in čutim strast, pri čemer ne določam poti, ki me do tja pripeljejo. Bolj nazorno povedano, ne gledam, v prihodnost, ko bo cilj dosežen, pač pa se postavim na točko, ko je že dosežen. 

Večkrat sem omenil, da se osredotočam na radost kot zame temeljni občutek – če bi definiral pot, bi znal poseči ego, ki bi občutke povezoval z uspehi in materialnimi dobrinami, saj te preferira kolektivna zavest. Ker se prepuščam toku, pa v moje življenje prihajajo doživetja, ki si jih prej nisem znal predstavljati, a me izjemno osrečujejo. 

Ker sem že v otroštvu vizualiziral sezname želja, sem fasciniran, ko vidim, da se je vse uresničilo. V tem pogledu skrbim, da sem ves čas v visoki vibraciji, da to plemenitim in v življenje privabim še večje blagostanje.

Uživam v raziskovanju svojega osebnega poslanstva in skrbim, da ga živim in udejanjam na pravi način. Izjemno je, ko spoznavaš, s kakšnim namenom te obkrožajo ljudje in situacije, česa te učijo, kako te polnijo in opozarjajo na blokade, ki jih nosiš v korenskih vzorcih. Kar me je včasih zmotilo ali celo jezilo, danes sprejemam z veliko mero hvaležnosti.  

Manifestiram tudi bolj ciljno, npr., da me obkrožajo ljudje, ki na pravi način podpirajo moje osebno poslanstvo in vizijo ENKI-ja, jaz pa na pravi način podpiram njih. Včasih tudi bolj konkretno, da v določenem času ustvarimo konkretno zadevo, a vedno z dodatkom, če je tako prav, saj ne želim, da me usmerja ego. Manifestiram tudi podporo za projekte, kjer se učim povezovati s spiriti blagovnih znamk, ki prinašajo uvide o resnični viziji in poslanstvu. 

Pomembno je, da so manifestacije zavestne do vseh vpletenih in obogatene s strastjo, gibanjem, visoko frekvečno hrano rastlinskega izvora idr., zato tistim, ki se učijo postopka, predlagam tudi branje literature. Vsaj jaz se ves čas učim.

Ali se tudi posebej izobražujete na teh področjih, ki veljajo za mejna, morda celo nadnaravna?

Po eni strani se izobražujem, po drugi se prepuščam. Ta znanja imamo v sebi vsi, razlika je le v tem, koliko se jim prepustimo in zaupamo v notranji glas. Namenjam pa meditacijam v različnih oblikah povprečno dve uri na dan. 

Kako pa v skladu s temi spoznanji vodite agencijo ENKI? Kakšen pristop imate do njenih zaposlenih? Kako jim zagotavljate delovno okolje, ki ga ne bodo želeli zapustiti? 

Na zadnjem team buldingu mi je med pogovorom ob ognju najbolj ogrelo srce, ko so sodelavci rekli, da si težko predstavljajo, da bi bil odnos med nami lahko pristnejši. S tem izpolnjujem osebno poslanstvo, kjer je ENKI tudi prostor osebne rasti članov ekipe. Zato me toliko bolj polni viden napredek sodelavcev, ki orodja osebne rasti uporabljajo tudi v praksi. Osrečuje me, ko vidim posameznike, ki z ezoteriko niso imeli odnosa, po nekaj časa v ENKI pa gladijo svoj kristal, z aromami čistijo avro, zaznavajo vibracije pisarne, meditirajo in podobno, ob tem pa zaznavajo pozitivne spremembe v življenju. 

Veseli me tudi, da širše ozaveščamo, da si vsi nastavljamo ogledala, zato se eden od drugega ogromno učimo. Ko sprejmeš tak pogled, se ne jeziš na druge, saj vzrok iščeš v sebi – to pooseblja našo vrednoto »vse je priložnost«. S tem, ko vsi v ekipi dvigujemo zavest, pa višjo vibracijo vnašamo tudi v projekte, ki jih soustvarjamo.

Spoznavam pa, da je prvi v vrsti zavestnega okolja ustanovitelj, zato več čas vlagam v visoko vibracijo, najprej sebe, nato pa našega ustvarjalnega okolja. Kot nujni del vodenja čutim poglabljanje vase in odpiranje pretočnih poti, kjer so ovire odstranjene.  

Kar zadeva sodelovanje, pa naj to traja toliko časa, kolikor eden drugega izpopolnjujemo. Verjamem, da se ljudje združujemo z namenom, da nekaj ustvarimo ali se nečesa naučimo, zato smo določen čas en drugemu podporni, ni pa rečeno, da to traja večno. V tem pogledu si želim, da v ENKI s sodelavci soustvarjamo, dokler v tem vsi čutimo pravi smisel, tudi v luči osebnega razvoja, in si dovolimo vsak svojo pot, ko to presežemo. Sem pa izjemno hvaležen vsem, ki trenutno uresničujejo ali pa so v preteklosti podpirali vizijo ENKI-ja.

Če z vidika zavestnega ustvarjanja znamk pogledate na slovensko oglaševanje, kaj opažate?

Če se poglobim v strukturo trenutne ureditve sveta, me prevzame žalost, ko opazujem, kako neodgovorni smo do narave in drugih živih bitij. Kot rasa smo si prilastili superiorno vlogo in se osredotočili na vse večje ugodje, ne glede ne posledice. Žal večina blagovnih znamk sledi temu toku, oglaševalci pa jih v tem podpiramo in oblikujemo potrošnika, ki kupi, zavrže, kupi, zavrže, …, hitreje kot to počne, bolje je, več kot kupi, raje ga imamo. 

Vseeno se prebujamo, vse več ljudi se zaveda, da tako dolgoročno ne gre. Nenazadnje nas na to vse bolj konkretno opozarja tudi narava. Zato vidim luč na koncu tunela in tudi sprožam debate o zavestnem znamčenju.

V tem pogledu se snovalci blagovnih znamk lahko vprašamo, ali imamo zavestne namene ali sledimo ciljem kapitala. Družim se s kar nekaj vodilnimi, ki veliko vlagajo v zavestne zgodbe, kar me polni z optimizmom. 

Tisti, ki smo v kreativnem pocesu, lahko premislimo, ali kljukamo taske, ki so plačani, v primeru, ko se ne poistovetimo z vrednotami znamke, pa si rečemo, delo je delo, ali sodelujemo s tistimi, ki jih lahko podpremo iz srca. Prej sem omenil, kako pomembni so podzavestni vzorci, ki lahko tisto na zavestni ravni  blokirajo. V agencijah se mi zdi pomembno vprašanje, koliko vlagamo v ekipo in odnose s partnerji? Smo izvajalec, ki naredi vse, četudi se s tem ne strinja, ali zagotavljamo okolje visoke vibracije in si dovolimo izstopiti iz razmerja, kadar te ni. V resnici je zelo enostavno.

Ne bom sodil, koliko je zavestnega ustvarjanja, sem pa vesel, če s temi temami pripomorem k zavedanju, da je takšno pomembno za našo prihodnjo blaginjo. Da ne bomo govorili o zavestni znamki, ker ta nekaj donira, pač pa zato, ker živi v sozvočju z vsemi deležniki, ne zgolj v službi ljudi.

Pa se podjetja že odločajo za sodelovanje z vami pri ustvarjanju zavestnih procesov?

S hvaležnostjo opažam, da se spoznavamo z novimi partnerji, s katerimi nas povezuje podobno poslanstvo. Omenil sem Login5 fundacijo, trenutno postavljamo platformo za medij Tjašo Dorelay, ki je trenutno najhitreje rastoče podjetje na področju osebne rasti, podpiramo blagovno znamko Natureta, ki ima poseben odnos do Zemlje, tukaj so še druge, ki v življenja prinašajo občutke višje zavesti. 
Gre pa za proces, ki je postopen. Projekte, ki jih ustvarjamo, polnimo z zavestno energijo, ne glede na to, ali nam to nekdo naroči ali ne. Kjer čutimo in se partnerji s tem strinjajo, pa jih obogatimo tudi s simboli, ki še dodatno dvigujejo raven energije. 

Ali lahko tudi že uveljavljene blagovne znamke, ki so desetletja vajene delovati po enakih vzorcih, kar naenkrat postanejo zavestne? Ali v tem primeru ne tvegajo, da bi bile v očeh ljudi videti nepristne, ponarejene? 

Ne vidim se v vlogi sodnika. Kar se mene tiče, veliko uveljavljenih blagovnih znamk nosi plemenito poslanstvo, sicer ne bi uspele. Bolj nas v tem pogledu bremeni prej omenjeni sistem, ki v ospredje postavlja interes kapitala. Če kot primer vzamemo pridelavo zelenjave, je z vidika kapitala, ki ga zanimajo donosi tri in šestmesečja, trajnostni način manj donosen, zato podpirajo agresivno kmetovanje s škropivi, ki pa lahko v nekaj letih pripelje, kot kažejo analize, do uničene Zemlje, torej nič donosa. A z vidika kapitala bo priložnost vedno nekje drugje, ne glede na lokalne posledice, zato tukaj ključno vlogo odigramo potrošniki, ki se lahko odločimo, ali podpiramo blagovno znamko, ki je neodgovorna, a malček cenejša ali izberemo drugo, ki živi zavestno, čeprav nas stane malo več. Želim si, da nas bo vse več potrošnikov zavestnih, saj bomo tako ustvarili prostor za tovrstne blagovne znamke. Lep primer je Patagonia, ki je v ospredje postavila trajnostno vedenje, nekaj dni nazaj sem odkril znamko Remo, ki mi je s sintetičnim nadomestkom pomagala rešiti dilemo žrtvovanja živali za potrebe obrednega bobna.

Težko pa sodim, koliko blagovnih znamk se posveča energiji, ki jo prinašajo v okolje in življenja ljudi. Bolj kot raziskujem, bolj spoznavam, da največje znamke upoštevajo številne ezoterične vidike. Tudi zato v ENKI odpiramo to vprašanje. Srčno upam, da bomo v Sloveniji s čim več blagovnimi znamkami izmerili te vplive in posledično stopili na še bolj zavestno pot, kjer bo doprinos v blagostanje ljudi ključen. Ker ljudje dvigujemo zavest, verjamem, da bo taka blagovna znamka hitro postala prva izbira, kar pomeni, da bo dolgoročno zadovoljeno tudi interesu kapitala, a ne z vidika cilja, pač pa posledice. 

Naj skleneva: v katero smer želite ENKI razvijate v naslednjih letih? Čemu se boste posvečali v prvi vrsti?

Zagotovo ustvarjanju zavestnih blagovnih znamk.