V novi izdaji Marketing Magazina je Nika Serdoner zbrala glavna sporočila prve mednarodne konference WFVConf 2022, kjer smo v sklopu predstavitev inovacij govorili o vplivu VR tehnologije na ustvarjanje edinstvene uporabniške izkušnje.

Med 29.9. in 1.10.2022 se je na Bledu odvijala prva mednarodna konferenca Word Future Verse Conference (WFVConf 2022), katere namen je bil svetovni javnosti predstaviti digitalne in poglobljene rešitve za nadgradnjo razvoja inovativnih marketinških in tehnoloških pristopov ter novih poslovnih modelov.

Rdečo nit predavanj in razprav so predstavljale najbolj vroče teme ta hip: NFT, Web3.0, Metaverse, DAO in blockchain tehnologije.

Konference smo se udeležili tudi v ENKI-ju, saj verjamemo, da bodo imele nove tehnologije, še posebej virtualna (VR) in obogatena resničnost (AR), močan vpliv na spreminjanje in dojemanje sveta kot ga danes poznamo in v pozitivnem pogledu izboljšale življenje na mnogih področjih.

Na konferenci smo se pridružili svetovnim strokovnjakom, kreativnim vizionarjem in ustvarjalcem inovativnih vsebin v sklopu predstavitev inovacij, kjer smo govorili o vplivu VR tehnologije na ustvarjanje edinstvene uporabniške izkušnje.

Vključite uporabnika v »zgodbo«

Z uporabo virtualne resničnosti ustvarjamo močnejšo povezavo s ciljno skupino, saj omogoča, da uporabniki doživijo zgodbo v 3D prostoru, kjer gre lahko za popolnoma fikcijski prostor ali pa digitalni dvojček realnega prostora. Verjetno vsem dobro poznan digitalni dvojček je Slovenski paviljon iz EXPO Dubaj, ki ga lahko obiščemo v virtualni resničnosti.

Uporabniki hrepenijo po aktivni vpletenosti in kmalu podajanje vsebin zgolj preko brošur, foto, video vsebin in celo spletnih strani ne bo več dovolj. Prav tako komentiranje, spremljanje in kreiranje vsebin na družbenih omrežjih ne omogoča takšne integracije, ki navdihuje vedno bolj zahtevne uporabnike.
Uporabniki si želijo biti del zgodbe, kar pojasni popularnost VR video iger (op. trg VR video iger je trenutno ocenjen na 12 milijard dolarjev), ker se igralec lahko preslika v junaka in v digitalnem svetu ustvarja dogajanje in potek akcije.

V tujini se je za to že uveljavil termin immersive storytelling, kjer gre za način pripovedovanja zgodb (podajanja vsebine uporabnikom) z uporabo najnovejših tehnologij, ki dajejo uporabniku edinstven občutek, da se nahaja »v zgodbi«.

Priložnost, ki jo ponujajo nove tehnologije so hitro prepoznali glasbeniki in dobili smo koncerte v virtualni resničnosti. Jean-Michel Jarre je bil eden izmed drznih glasbenikov, ki je med prvimi izpeljal virtualni koncert, ki ga je do danes obiskalo že več kot 75 milijonov glasbenih navdušencev. Tej številki bi se po grobi oceni lahko v realnosti približali šele po 1500ih koncertnih dneh. Tehnologiji se ni mogel upreti niti Justin Bieber, ki je lansko leto svoje oboževalce pozdravil v Metaverse koncertu na virtualni glasbeni platformi Wave.

Na prvi slovenski Metaverse koncert še čakamo. Smo si pa na konferenci imeli priložnost ogledati modno revijo Maje Ferme v Metaversu, kar je dober primer uporabe tovrstne tehnologije.

Primer integracije uporabnika v zgodbo v času pandemskih omejitev smo iskali tudi v ENKI in za podjetje Brinox ustvarili VR Brinox Experience – rešitev, ki je dostopna ne glede na čas in lokacijo in uporabniku pričara izkušnjo, ki bi jo doživel, če bi podjetje obiskal v živo in na lastni koži spoznaval delovanje produktnih rešitev.

»Z VR-jem lahko ustvarjamo 3D prostore digitalnih svetov, ki se uporabljajo za izobraževanje, usposabljanje in zabavo in dajejo uporabnikom možnost dejanske interakcije, kar ima precej večji vtis na izkušnjo uporabnika kot zgolj klikanje na ekranu«.  Luka Grčar, UX/UI oblikovalec v ENKI

Pristnejše doživljanje destinacij

Ogromen potencial obogatene resničnosti je na področju turizma, saj bodo predstavitve destinacij s pomočjo VR in AR postale bolj pristne.

Poleg tega, da nam tehnologija omogoča, da lahko obiščemo katero koli destinacijo iz svojega naslonjača, pa v virtualnem svetu ni omejitev, s katerimi se soočamo v fizičnem. Postojnsko jamo lahko letno obišče cca 1 milijon ljudi, saj fizično ni mogoče povečati kapacitet. V Metaverse pa bi lahko Postojnsko jamo obiskalo tudi več milijard ljudi. Zelo podobno kot na primeru VR koncertov.

S časom bo tehnologija napredovala tudi do te mere, da bomo lahko dejansko občutili stvari, ki se jih bomo dotaknili s pomočjo posebnih rokavic, ki si jih bomo nadeli.

81% ljudi, ki so imeli izkušnjo z VR, so o tem pripovedovali svojim prijateljem.

Bogastvo »Metasredstev«

S prihodom Metaverse bodo NFT-ji postali še bolj priljubljeni. Eden od načinov, kako uporabljamo NFT-je v Metaverse, je nakup virtualnih zemljišč, kot je LAND na Sandboxu.

Ob vstopu v Metaverse pa se slej kot prej vprašamo, kako se bomo oblekli kot avatarji v virtualni resničnosti. Številne blagovne znamke so tako že zgrabile priložnost in začele uporabljati NFT-je za ustvarjanje virtualnih oblačil, s katerimi ustvarjajo ogromne prihodke na račun potrebe po ekskluzivnosti in edinstvenosti. Nike-ju je tako uspelo prodati par superg za vrtoglavih 134.000 $. Posledično postajajo »NFT superge« del razvoja virtualne resničnosti, kar naj bi bila po mnenju številnih idealna kombinacija združevanja realnosti z digitalnim svetom.

Vir: researchsnipers.com

Z Metaverse se blagovnim znamkam odpira povsem nov svet priložnosti, da uporabnikom za avatarji ponudijo tisto, po čemer hrepenijo v realnem svetu, pa naj gre za najnovejše superge, avto, rajski otok ali pa energijski napitek. V prihodnosti namreč lahko pričakujemo, da bomo na takšen način kreirali svojo digitalno persono.

V Metaverse je potrebno pripeljati ljudi

Čeprav danes še ni veliko ljudi v Metaversu, smo si sodelujoči enotni – v Metaverse bo potrebno vključevati ljudi. Zavedamo se, da je vložek v razvoj večji, saj je postavitev ljudi kompleksnejša od postavitev fizičnega prostora ali produktov, vendar pa je izkušnja mnogo pristnejša, saj gre za naravno uporabniško izkušnjo. Kot uporabniki pa si želimo interakcije z drugimi osebami.

Prihodnost NFT-jev

Na konferenci se nismo mogli izogniti vprašanju o prihodnosti NFT-jev, glede na trenutno stranje na trgu. Pri čemer se pridružujemo mnenju sodelujočih, ki verjamejo, da je še prostor za razvoj, bo pa potrebno veliko več kreativnosti in poznavanja pravih orodij, da bo naš NFT projekt uspešen, saj je trg postal zahtevnejši kot je bil 2 leti nazaj, ko se je praktično razprodalo vse. Kot je izjavil Boris Spremo: »NFT je tehnologija, na nas pa je, da s pravo mero domišljije in kreativnosti gradimo na tehnologiji.«

»V teoriji lahko vidimo, da se bodo NFT-ji kot tehnologija prelili v vsa področja popularne kulture, od glasbe, video iger, dogodkov, športa, literature, lahko bi olajšali tudi ogromno birokratskih postopkov. A v praksi je težko napovedati, saj je veliko odvisno od same regulacije«. Lucija Lepšina, Ballies NFT

Mislimo, da nas za razvoj ni potrebno skrbeti, saj Slovenija v tem pogledu nič ne zaostaja za rešitvami, ki jih uporabljajo v tujini. Spomnimo se, da smo bili prva država na svetu, ki je izdala NFT žetone v obliki zbirke unikatnih digitalnih eksponatov, razglednic in 3D modelov podjetij in destinacij, ki so jih obiskovalci prejeli ob obisku Slovenskega paviljona na Expo v Dubaju, kot je pojasnila Nena Dokuzov iz Ministrstva za gospodarstvo in tehnološki razvoj.

Koliko robotom že sledite?

Medtem ko smo ljudje verjetno še mnogo let oddaljeni od tega, da bomo hodili med roboti po ulicah, se z njimi srečevali v trgovinah ali obedovali poleg njih v restavracijah, pa so družbena omrežja po drugi strani, eno od mest, kjer se interakcija H2R (Human 2 Robot) hitro razvija.

Pojavili so se t.i. virtualni vplivneži. To so izmišljene, računalniško ustvarjene osebe, ki imajo realistične značilnosti, lastnosti in osebnosti.

V svetu že postajajo pravi trend, saj njihova pojavnost na Instagramu raste (op. ta hip najbolj uspešna je @magazineluiza z več kot 6 mio sledilci) in vse več tujih blagovnih znamk se že pridružuje novemu futurističnemu načinu oglaševanja. 

Prihodnost izobraževanja

Govorci so spregovorili tudi o vplivu novih tehnologij na izobraževanje, in sicer so izpostavili problematiko, da se svet okoli nas, tehnologija in gospodarski sistemi hitro spreminjajo, izobraževalni sistem pa ostaja enak.

Po Dejlovi piramidi učenja spadajo branje, poslušanje in gledanje med pasivne oblike učenja, medtem ko se največ naučimo med aktivnim izvajanjem nalog. Ravno to pa nam omogočata VR in AR. In ravno zaradi tega bo po našem mnenju virtualna resničnost v prihodnosti močno spremenila izobraževanje kot ga poznamo.

Kaj pa varovanje podatkov?

Udeleženci razprave o regulativi so bili enotnega mnenja, da regulativo na tem področju potrebujemo, da zaščitimo ljudi in skupnosti. Vendar pa le ta ne sme omejevati razvoja tehnologije.

S pogledom v prihodnost

V ENKI-ju nas veseli, da se s pomočjo tovrstnih dogodkov širijo dobre prakse iz področja novih tehnologij. Opažamo, da se podjetja in blagovne znamke že zavedajo, da je nova tehnologija tukaj in da prinaša številne prednosti in ima izjemen potencial.

V prihodnosti si želimo, da bomo priča še več drznim blagovnim znamkam, ki bodo v svoje aktivnosti vključile nove tehnologije in da bomo imeli še naprej priložnost premikati meje in soustvarjati novo digitalno dobo.

»WFV konferenca je ponudila številne uvide v tehnologije prihodnosti, ter v Slovenijo in Europo pripeljala vodilne svetovne strokovnjake ter kreativne vizionarje s področja NFT, Web3.0 in Metaverse. Skozi zanimiva predavanja ter inspirativne razprave na različnih panelih so udeleženci lahko spremljali primere umeščanja NFT-jev in XR tehnologij na področje marketinga, podjetništva in industrije, ter spoznavali prednosti uvedbe le teh v sistem izobraževanja, umetnosti, turizma, trgovine in mode.« Aleš Pevc, vodja tehnološke pisarne in razvojnih projektov v Tehnološkem parku Ljubljana (TPLJ) in soorganizator konference