Analogni digitalec

Digitalno življenje je nekaj, v kar sem vpeta 12 ur na dan. In potem sem se naučila/priučila, da ostalih 12 ur živim – spanje included.

Ločujem, recikliram, pridelujem, kuham, ustvarjam. Z rokami in s škarjami, v zadnjem času tudi z gedorami. In obsedena sem z mislijo, da bi napisala nov slovar, v katerem je zaenkrat ena sama beseda. Moja najljubša že 14 dni: »pofrzenkat«. Prodal mi jo je tast, ki je poln takšnih in drugačnih strokovno-obrtniških izrazov, ki jih šteka zgolj inženirsko orodjarska kasta.

Obožujem ta čas. Tukaj se znajdem po svoje. Vse, kar imam v glavi, česar sem se naučila, kar sem slišala, videla, spoznala, ignorirala, v kar sem se zaljubila, od česar sem se odljubila in kar sem poosebila, lahko uporabim za produkt. Ta del je supermeditativen. Sproščujoč kot ure, ko sem zrla v spomladansko Sočo, ki boža Lepeno. Tako. In ta čas je tako bogat, da z lahkoto preplavi vse tiste prazne prostorčke, v katere se kdaj lahko zateče seme dvoma. In tako ostaneta tam strast in izpopolnjenost.

Pa zakaj to pišem? Ker sem nedavno naletela na en fin člančič – pa pustimo ob strani, da že približno 35 let ne verjamem (zgolj) prijaznim besedam, kakšnih 20 let pa vem, da there's no such thing as free lunch –, namenjen bildanju uporabnikov dotične strani; ampak vseeno, ta članek postavlja zanimivo teorijo o »Internet of (caring) things« ali – če slabo prevedem – o internetu skrbnih stvari.

Jp. Maslow je sicer fino postavil teorijo hierarhije potreb …, ampak on ni imel pojma, da bo Arpanet (takrat še v razvoju) čez 15 let posrkal praktično vse človeštvo, se preimenoval v world wide web in uničil vse doslej pridelano z rokami in zalivano z zdravo pametjo. In potem so seveda sledile razne faze – kot pač v vsakem razvoju. Le s to razliko, da je internet toliko hitrejši in se je temu primerno vse zgodilo prej. Dojemanje razsežnosti je supersizif, saj si že takoj, ko prideš do odkritja, temeljni kamen nečemu višjemu, in tako naprej.

In seveda je v neki fazi vse postalo povsem avtomatizirano; lahko bi bilo, če se ne bi ljudje še vedno upirali – kar povsem podpiram, da ne bo pomote. In potem se seveda mora v nekem trenutku zgoditi kolaps. Ker se je zgodil tako gospodarski kot tudi ekonomski, pa še huje – socialni, s(m)o se ljudje zopet pričeli zatekati k bistvu. Pogovarjanju med sabo. To je, ker smo pač ljudje in ne stroji, zopet privedlo do najnižje točke, saj se brez naprav pač ne razvijamo tako naglo in v tem trenutku to počnemo tako, da jamramo. Na veliko. In potem se na dober dan pogovarjaš s prijateljem in mu rečeš, pa dej, stari, kva je to, vsi tok jamrajo … pa kaj jim je hudega … Ampak – že jutri sem tam jaz. A ta zapis ni namenjen pravkar povedanemu …, to je samo en blazno dolg uvod k temu, da razumemo, zakaj se je v članku razvila teza o skrbnosti na internetu.

Torej ta »internet skrbnih stvari« je pravzaprav mreža ali poskus mreženja, ki združuje in obuja takšne projekte, katerih produkti ali storitve skrbijo ali oskrbujejo potrošnike. Ful zapleteno? Mah, kje pa!

Samo za primer: leta 2005 je bilo cca 2,5 milijard združenih naprav PC-jev, pametnih telefonov, tablic  … in menda – da ne širimo laži – jih bo po Gartnerjevih predvidevanjih do leta 2020 preko 30 milijard. Večina teh pa ne bodo zgoraj naštete naprave, temveč »skrbne stvari«, napravice vseh mogočih barv, oblik in funkcij.

Že sedaj pride vsako sekundo na dan (beri www) vsaj 100 novih reči. No, in tukaj se lahko malo spogledam z Maslowom in mu potrdim, da vrednote kljub vsemu ostajajo. Ne enake, ampak verjetno precej mutiran ostanek preteklega z osnovno filozofijo semantike.

Namreč tisto, kar bo v prihodnosti pomembno na internetu, se bo moralo povsem prilagajati tistemu, po čemer bo uporabnik hrepenel na vekov veke, amen. To pa so fizično in psihično zdravje ter njegov ljubi dom in poenostavljen vsakdan. Ta zadnja je malce hinavska. Tisto, s čimer si danes poenostavljamo življenje, verjetno čez 10 let sploh ne bo več obstajalo; in ravno tukaj je priložnost za kreativce, da imajo ves čas na sledi vsa svoja čutila in zaznavajo potrebe. Prepoznavanje potreb je zame največji izziv ever. Potreba je lahko en zvarek med hrepenenjem, željo, frustracijo, egom in totalno črno luknjo. Lahko je taka osnovna kot »lačen sem«, lahko pa je skrita. In ta … ta potreba je najbolj dragocena. Ker je tudi neizmerno hvaležna. Odkriti nekaj, za kar nisi vedel, da potrebuješ, in takoj, ko jo determiniraš, ugotoviti, da brez rešitve le-te ne moreš več živeti. To je naša 42-ka.

In zakaj bi ravno internet lahko poskrbel za te potrebe? Ker je hiter, ker je prehiter, ker zazna, razume in spremlja uporabnika, ker je povsem prepreden in ker ga lahko uporabiš za vse – od tega, kako na naraven način poskrbeti za svoje lase, do tega, kako narediš bombo – če sem res kruta. In ker vse to nosiš s seboj. Ker imaš vedno do vsega dostop. Pa tukaj se lahko delate, da sem na začetku res dobro poudarila »razviti svet«, da lahko sedaj tako generalno postavljam stejtmente. Pa da ne omenjam shranjevanja v oblakih, kamor bo čisto vsak lahko shranil čisto vse. Evo mene spet pri generaliziranju.

Pa vse skupaj bo lahko zazidljivo, saj boš dotično reč lahko lociral že na centimeter natančno, kar ti v tem trenutku že omogoča applov ibeacon, ki je ena najbolj pomembnih reči pri tem internetu skrbnih reči. Da veš, da prideš, da najdeš.

In tu so še crowdfounding epidemije, ki so ustvarile cel kup dobrih stvari. Tukaj bom zopet pocukala Mazlowa. Ljudje so se pričeli družiti – preko interneta, si pomagati – preko interneta, si zaupati – preko interneta, se podpirati, spoznavati, financirati, združevati … ja, vse preko interneta. Love it. Poleg tega pa se ljudje verjetno tukaj res počutijo tako, da imajo moč v svojih rokah, saj so oni tisti, ki zbirajo – od zmagovalcev do tistih, ki potrebujejo le sredstva. Nobenih nategov. Nobenih političnih igric … no, vsaj ne v tej fazi …, pač nekaj entuziastov, ki naredi platformo, kamor vabi vse idejnike, da idejo zrealizirajo, jo obesijo na sajt in fehtajo za kapital. Genius. In money making. In smart. In (zaenkrat) fer. … Ja, ja, saj so neke cake in pasti, ki jih je potrebno preštudirati, ampak – hej, imaš možnost. In to precej dobro. 50 % je dobra možnost.

In ja, produkt vsega tega je, da so ljudje – tako običajni kot profesionalci – pogruntali prave potrebe in prave rešitve zase. In to so tiste reči, ki skrbijo za nas, zanje. Ki so za nas dobre.

Pa spet se vse naslanjajo na tiste osnovne vrednote, povezane s psihičnim in fizičnim zdravjem pa domom pa družino pa s tistim ta hinavskim. Zdravje – ja, sploh danes, ko je večina ljudi tako nastresiranih, da tolikšnega porasta cigaret, antidepresivov, samomorov in slabih cukrov še nismo doživeli. Mimogrede, če ste nastresirani, smo v Enkiju pripravili app, ki vam pomaga, da se umirite. Stressflush je »a must have« app za vsakega delovnega človeka, ki razume, da si mora v dnevu vzeti kakšno minuto čisto zase! There I said it. Download pa lahko naredite kar tukaj https://play.google.com/store/apps/details?id=si.enki.stressflush, če ste androidarji; če ste japčkarji, pa tukaj https://itunes.apple.com/us/app/stress-flush/id805451939?mt=8.

Se pravi, nekaj za naše psihično zdravje. Potem nekaj za dom – en luškan primer je NEST, ki sem ga že dodala med priljubljene, ker mi moj klinčev seltron ne dela. In res zgleda nobel. Za termostat.

Aja, seveda ne smem pozabiti na stvari za družino … tiste, ki bodo povezovale starše in otroke. Tako kot polno nekih aplikacij, ki omogočajo, da starši posnamejo razna sporočilca, ki si jih potem lahko otroci skozi posebne igračke predvajajo namesto zgodbice za lahko noč. Pa take. Tega je res ful. In priznam, da sem do tega precej zadržana. Otroka je potrebno poljubljati, objemati, ga grajati in hvaliti v živo. Mu v živo povedati pravljice. Sem pač zadrgnjenka – pa kaj!

Ampak kakorkoli že, jasno je, da bodo preko interneta in napravic funkcionirale in bodo profitabilne ter se uporabljale tiste reči, ki bodo izpolnjevale človeške vrednote, zavite v potrebo. Še vedno v piramidki, malo pomešane, ampak kljub temu me veseli, da ne delamo stvari, ki ne bi več potrebovale človeka, ampak tiste, ki delujejo izključno zanj.

 

 

 

Zadnje na blogu!

Preberite, o čem pišemo

Partnerji nam zaupajo, ker vedno najdemo prijazne, intuitivne in strateške rešitve za končnega uporabnika. Dobrodošli, da vas navdušimo.