Ali Pahor lahko sledi Obami?

Medtem ko v Sloveniji veliko energije vlagamo v iskanje konstrukta zlorabe javne funkcije v zasebne interese, Barack Obama osebno prepričuje strokovnjake, ki so na trgu uspeli, da bi svoje izkušnje prenesli v javno upravo. 

Vir: posnetek strani Whitehouse.gov

Govorimo o tistih, katerih dosežke kujemo v zvezde in večinoma prihajajo iz Silicijeve doline. V Rooseveltovi dvorani v Beli hiši jih je osebno nagovoril sam predsednik Obama – v 45 minutni izdelani predstavitvi jih je pozval, da svoj čas namenijo prenovi vladne digitalne infrastrukture. Jasno jim je sporočil, da se zaveda, da bodo delali za nižjo plačo, a da bo uporabil vso moč, da jih prepriča, četudi to pomeni osebni nagovor njihovih nadrejenih in družine. Računal je na njihovo osebno odgovornost in željo pomagati širši javnosti v omejenem obdobju npr. dveh let.   

Kot glavni cilj je postavil prenovo informacijskih sistemov, ki jih uporablja zvezna uprava, in sicer na način, značilen za najuspešnejša podjetja iz Silicijeve doline. K temu ga je »prisilila« polomija z zdravstvenim spletnim sistemom Healthcare.gov, ki je, zaradi nedelovanja, ogrožal ključni predsednikov zakonodajni dosežek. 

Vir: posnetek strani Healtcare.gov

Healthcare.com je dobrih 700 milijonov vredni projekt, ki ga je razvijalo 55 podjetij. Če ta javni projekt primerjamo z zasebnim, npr. Twitterjem, ugotovimo, da je slednji dosegel enako število uporabnikov z le 15 % tega kapitala. Izkazalo se je, da vlada razvija klasično, medtem ko zasebni sektor, še posebno to velja za Silicijevo dolino, uporablja agilne pristope, preko katerih posamezne razvojne faze ponudi uporabnikom, nato pa, glede na njihove odzive, prilagaja razvoj. Tak način vodi do veliko boljšega razumevanja uporabnika, veliko boljše uporabniške izkušnje, neprimerno pa je tudi cenejši. Predvsem se nam ne zgodi, da po letih razvoja plasiramo rešitev, ki jo uporabniki pravzaprav ne potrebujejo.

Obama, ki je prvi predsednik s posebnim svetovalcem za tehnologijo, se očitno zaveda, da stare strategije nimajo prihodnosti. Predsednik naj bi se osebno angažiral pri novačenju vodilnih strokovnjakov, govorimo tudi o tistih z Googla, Facebook-a, YouTube-a, ki so se združili v Washingtonu pod imenom U.S. Digital Service oz. USDS. Trenutno naj bi jih bilo okoli 140, s Toddom Parkerjem kot glavnim strategom na čelu, do konca 2016 pa že 500. Kljub temu, da gre za majhno skupino, ki na novo konstruira zvezno upravo, so prvi rezultati že vidni – v samo sedmih tednih so pokrpali spletno stran Healthcare.com, v javno upravo pa prinašajo novo energijo in spreminjajo način razmišljanja.

Todd Park je pred tem ustanovil dve z medicino povezani računalniški podjetji, ki se danes vrednotijo okoli milijardo evrov. Gre torej za uspešnega podjetnika, ki vodi javni projekt. Ob tem razmišljam, kako bi se na tovrstno prakso odzvali v Sloveniji in kaj kmalu me obdajo misli, da takšne prakse ne bi podprli. Namesto priložnosti in osredotočanja na dolgoročne rezultate, bi zelo verjetno iskali indice zlorabe javne funkcije in strokovnjaka pripeljali do točke, ko bi se s položaja umaknil. Samo predstavljajmo si, da bi predsednik Pahor, navkljub drugačni vlogi predsednika pri nas, prepričal nekaj vodilnih slovenskih lastnikov uspešnih podjetij, da sodelujejo pri razvoju novega vladnega spletnega mesta – o posledicah raje ne razmišljam.

Vseeno ostajam optimist, da bomo tudi v naši državi nekega dne prerasli okvire in začeli razmišljati na veliko. Da bomo rešili gozd in se ne ukvarjali z drevesi. Nenehno se namreč srečujem s prakso, kjer uradniki, brez kompetentnega znanja (kar je razumljivo in ni pisano kot očitek), pripravljajo zahtevne razpise, ne da bi pri tem sodelovali s strokovnjaki. Pogosto neživljenjski razpisi praviloma temeljijo na najnižji ceni. Rezultat je seveda stagnacija države, dolgoročno pa tudi veliko višji stroški, ki jih pokrivamo državljani.

Želim si, da bi država speljala pilotni projekt in povezala vodilne strokovnjake na samem začetku, s ciljem ustvariti uporabniku prijazno platformo, ki povezuje državljane s predstavniki vlade. Zavedam se, da bi tovrstni projekt zahteval veliko zrelosti, a se osredotočam na končni cilj in se ne ukvarjam s posamezniki, ki bi na ta način posredno še nekaj zaslužili. Važen je končni rezultat. In ta je lahko izjemen.

Zadnje na blogu!

Preberite, o čem pišemo

Partnerji nam zaupajo, ker vedno najdemo prijazne, intuitivne in strateške rešitve za končnega uporabnika. Dobrodošli, da vas navdušimo.